Paliativna oskrb je aktivna celostna pomoč pacientom vseh starosti z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo ter njihovim bližnjim, slednjim tako v času bolezni kot v procesu žalovanja in je sestavni del zdravstvenega in socialnovarstvenega sistema na vseh ravneh in s tem neodtujljiv element človekove pravice do zdravstvenega in socialnega varstva. Paliativna oskrba ni opredeljena z določenim obolenjem, starostjo pacienta, njegovim prepričanjem in podobnim, temveč temelji na oceni stanja pacienta s katerokoli neozdravljivo boleznijo, oceni prognoze njegove bolezni ter oceni specifičnih potreb pacienta in njegovih bližnjih. Paliativna oskrba se lahko začenja že zgodaj po diagnozi neozdravljive bolezni in se nadaljuje v procesu umiranja, smrti in žalovanja. (Državni nacionalni program paliativne oskrbe: Ljubljana, 2010)
Namen paliativne oskrbe je izboljšati kakovost življenja stanovalca in njegovih svojcev s preventivnimi ukrepi in lajšanjem trpljenja tako, da omogočimo zgodnje odkrivanje, oceno in ustrezno obravnavo bolečine ter drugih telesnih, psiholoških, socialnih in duhovnih težav. Paliativna oskrba zagotavlja spoštovanje veljavnih etičnih in pravnih norm: človekove pravice, pravice pacientov in umirajočih.
Cilji paliativne oskrbe v Domu upokojencev Polzela:
- izboljšanje kakovosti življenja neozdravljivo bolnega in umirajočega,
- dostojanstvena obravnava neozdravljivo bolnega in umirajočega,
- približati se vrednotam neozdravljivo bolnih in umirajočih,
- psihosocialna pomoč neozdravljivo bolnim in umirajočim, ter njihovim svojcem,
- psihosocialna pomoč in podpora žalujočim svojcem.
Vključitev v paliativno oskrbo
V proces paliativne oskrbe bomo vključevali nove stanovalce, ki bodo v dom že prišli z diagnozo neozdravljive bolezni in bodo v skladu z medicinsko stroko primerni za obravnavo v paliativni oskrbi, ter naše stanovalce, ki bodo zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja kasneje potrebovali oskrbo v skladu z načeli paliativne oskrbe. Pa tudi vse stanovalce z diagnozo demenca, za katero se ve, da je napredujoče in neozdravljiva bolezen.
Vključitev v paliativno oskrbo na podlagi ocene zdravstvenega stanja stanovalca predlaga domski zdravnik. V sodelovanju z diplomirano medicinsko sestro, socialno delavko in svojci, ter seveda stanovalcem samim, se nato zdravnik dogovori glede vključitve v obravnavo po načelih paliativne oskrbe. V kolikor stanovalec sodelovanja ni zmožen, se vključitev lahko izpelje, na željo svojcev.
Kadrovska zasedba
Učinkovita paliativna oskrba zahteva sodelovanje interdisciplinarnega tima, saj le-ta povezuje več različnih strok in spodbuja razvoj ter ustvarjalnost članov. Vsak izmed članov tima tako opravi svoje naloge, nato pa v timu prediskutirajo, oblikujejo skupno oceno in se odločijo za ukrepe. Pomembno je, da so člani paliativnega tima usklajeni glede informacij in dogovor, predvsem pri komunikaciji s stanovalcem in svojci.
Jedrni paliativni tim sestavljajo: domski zdravnik, medicinska sestra, koordinator, socialni delavec, negovalci, stanovalec in svojci.
Poleg jedrnega paliativnega tima pri paliativni oskrbi po potrebi sodelujejo tudi: delovni terapevt, fizioterapevt, gospodinja, dietni kuhar, farmacevt, prostovoljci, duhovnik ali verski voditelj…
Prostorska ureditev
Paliativno oskrbo izvajamo na posameznih enotah, kjer stanovalcu in svojcem s primerno preureditvijo prostora zagotavljamo zasebnost, ki je v tem življenjskem obdobju še posebej pomembna. Družinski in timski sestanki potekajo v dnevnem centru, ki je v pritličju glavne stavbe doma.
Zavedamo se, da je pri obravnavi stanovalca v paliativni oskrbi potreben poseben pristop in tehnike dela, ter da lahko s prostorsko ureditvijo in posebno atmosfero pomembno vplivamo na počutje stanovalcev. V prizidku smo zato uredili enoposteljno sobo, namenjeno paliativni oskrbi. Stanovalec, ki biva v sobi ima tako možnost, da se po svojih močeh in željah vključuje na domske aktivnostih, hkrati pa mu umik v sobo nudi mir in možnost preživljanja časa z najbližjimi.